top of page

Načini priprav zdravilnih rastlin

Čaji, izvlečki, sokovi, sirupi, oljni izvlečki, kreme, mazila, izvlečki s sadnim kisom.

1. Čaji

So še vedno najpogostejša oblika pripravkov iz rastlin. To so zmesi razdrobljenih ali nerazdrobljenih rastlinskih drog. Stopnja njihove razdrobljenosti je predpisana glede na vrsto droge (različno za plod, cvet, list, zel, skorjo, korenino) in ima znatni vpliv na zdravilnost pripravljenega napitka. So na videz preprosti pripravki, vendar pa moramo, če želimo iz njih pripraviti kakovostne čajne napitke z zdravilnim učinkom in ne le tople napitke, upoštevati številne dejavnike. Droge morajo biti najboljše kakovosti, kar se doseže ob skrbnem gojenju, žetvi in sušenju rastline ter njihovem pravilnem shranjevanju. Potrebno je upoštevati navodila za njihovo pripravo, kajti le ob pravilni pripravi čajnega napitka lahko izlužimo zdravilne snovi v zadostni meri. Čaji lahko vsebujejo eno samo drogo ali pravilno zmes drog, vendar ne več kot 4 – 7, saj je zaradi premajhnega odmerjanja posameznih drog v čajni mešanici dvomljiva učinkovitost napitka.Poznamo več vrst čajev:

• Pravi čaj. Osnova za vse vrste pravih čajev so vršički in listi čajnega grma Camellia sinensis. Vsaka izmed več kot 3.000 vrst pravega čaja ima svoj karakter, na splošno pa se delijo na fermentirane črne, nefermentirane zelene in polfermentirane čaje, ki se med seboj razlikujejo le po načinu predelave.

• Sadni čaj. Priljubljena pijača zadnjih desetletij, ki je nastala iz prirejanja zeliščnih čajev. Šipku in hibiskusu so začeli dodajati suho sadje, predvsem suha jabolka, bezgove jagode, borovnice, limonine ali pomarančne lupinice in druge. Sadne čaje lahko pijemo ob vsakršni priložnosti ­ za užitek, osvežitev ali odžejanje, saj imajo zelo privlačne okuse in intenzivne arome.

• Zeliščni čaj. Na naš organizem imajo zeliščni čaji blagodejno delovanje. Poleg tega so vir vitaminov in zdravilnih naravnih učinkovin, ki jih organizem sprejema v neškodljivih količinah. Bezgovi cvetovi so nepogrešljivi pri prehladnih obolenjih, kamilice blažijo želodčne težave, šipek je bogat vir vitamina C, melisa za prijetno in sproščujoče vzdušje, vrbovec za moške, ki imajo težavo s prostato. Timijan in cimet lajšata prehlad in kašelj, janež umirja težave s prebavo, žajbelj za grgranje in izpiranje ustne votline. Na trgu pa so tudi že pripravljene mešanice zdravilnih rastlin, kot so grenki čaj za dober tek, čaj s pegastim badljem po obilnih mastnih obrokih, otroški čaj prav posebej za otroke, čaj z matejem pri shujševalnih dietah, čaj z regratom za lažji korak in še številni drugi.

• Zdravilni čaj. Je čaj, ki ga uporabljamo v terapevtske namene, torej za zdravljenje. Zdravilni čaji se uporabljajo pri manjših zdravstvenih težavah, lahko pa tudi v pomoč osnovni terapiji pri zdravljenju resnih indikacij. Z zdravilnimi čaji si lahko pomagamo pri težavah s prebavili (čaj proti zaprtju), dihali ( čaj proti kašlju), sečili (čaj proti obolenjem sečnih poti in mehurja), krvnim obtokom (čaj za podporo delovanja srca in ožilja), pri dojenju (čaj za boljše izločanje mleka), pri težavah, ki vplivajo na splošno počutje (čaj za pomiritev in uspavanje) in še mnogih drugih.

V mnogih primerih pa je dokazano, da je bolje uporabiti posamezne droge, kajti le tako lahko zagotovimo optimalno količino zdravilnih snovi v napitku in prilagodimo postopek priprave lastnostim snovi, ki so v drogi. Osnovna mešanica čaja naj vsebuje 70% želene droge in največ do 5% dodatne izbrane droge. Čaj pripravljamo v posodah iz jenskega stekla, emajla ali porcelana. Nikoli ne uporabljamo posod iz legiranega jekla, aluminija in železa, saj utegne priti do neželenega vzajemnega delovanja z rastlinskimi sestavinami. Vedno moramo pripravljati sveže čaje. Po možnosti ne uporabljamo čajev v vrečkah in iz varčnosti nikoli ne prekuhavamo čaja dvakrat, razen če to zahteva recept.

Kot ena čajna skodelica je mišljeno 150 ml.

Čajne napitke pripravljamo kot vodne izvlečke z različnimi načini priprave:

• Prevretek pripravljamo takrat, ko uporabljamo trde droge ­ skorje, lubje, korenine, v katere voda ne prodira rada in tedaj, kadar se sestavine kot so: čreslovine, grenčine, saponini, ne tope rade. V posodo damo drogo­dele zdravilne rastline, jo prelijemo s hladno vodo in jo zavremo. Tekočina mora vreti najmanj pet do deset minut (oziroma po navodilih), nato pa napitek precedimo. Uživamo ga vročega ali hladnega. Na ta način se izloči več aktivnih učinkovin. 22. 6. 2017 Načini priprav zdravilnih rastlin ­ teorija: čaji, izvlečki, sokovi, sirupi, oljni izvlečki, kreme, mazila, izvlečki s sadnim kisom. http://dz.velenje.si/zeliscarski­koticek/nacini­priprav­zdravilnih­rastlin.html 3/4

• Poparek je napitek iz nežnejših drog (cvetov, listov), ki bi jim dolgo segrevanje uničilo učinkovine ali pa bi te izparele (eterična olja). Vodo, v katero damo zelišča, odstavimo z ognja, da takoj preneha vreti ali pa vodo posebej zavemo in z njo samo prelijemo drogo. Mešanico pustimo pokrito, da stoji 10 minut do največ pol ure, nato tekočino odcedimo. Seveda se navodilo lahko razlikuje za posamezne zdravilne rastline. To so splošni napotki. Pijemo lahko vroč ali ohlajen pripravek.

• Prelivek pripravljamo takrat, kadar so sestavine droge tako občutljive, da jih že nižje temperature ali kratkotrajno segrevanje pokvari. Drogo damo v skodelico in jo prelijemo s hladno vodo ter pustimo določen čas, najmanj 2 uri (lahko pa tudi čez noč) pri sobni temperaturi, vmes večkrat premešamo, nato tekočino odcedimo.

• Zavretek je po postopku enak kot prevretek. Zelišče damo v hladno vodo, ko zavre ga odstavimo, pokrijemo in pustimo stati 10 minut.

2. Izvlečki

Izvlečki ali ekstrakti so (tekoči izvlečki in tinkture) najpogosteje napravljeni iz rastlinskih drog. Izvlečki so lahko vodni ali alkoholni iz svežih ali posušenih zdravilnih rastlin, ki jih opredelimo glede na razmerje med drogo in izvlečkom. Zaradi uporabe različnih ekstrakcijskih medijev, vode, etanola ali metanola od 30% do 70%, dobrega 45% domačega žganja in časa ekstrakcije je odvisna kakovost ekstrakcije. Tako imajo izvlečki dosti močnejši učinek kot čaji in jih zato tudi uporabljamo v manjših količinah. Pri pripravi izvlečkov velja običajno pravilo, da uporabljamo razmerje 6 – 8 : 1 – to pomeni, da enemu delu izvlečka dodamo 6 do 8 delov ekstrakcijskega medija. Izvlečke pripravimo v ustrezni posodi – steklenici, katero dobro zapremo. Postavimo jo na sobno temperaturo okoli 20°C za 2–3 tedne. Posodo večkrat pretresemo, da izboljšamo ekstrakcijo. Po navedenem času tinkturo precedimo in jo ustrezno shranimo, lahko tudi za več let. Zaradi visoke vsebnosti alkohola je večina izvlečkov le za zunanjo uporabo. V primeru peroralnega jemanja (vnos skozi usta) pa se kane predpisano število kapljic izvlečka na kocko sladkorja ali v pol kozarca vode in se jih tako razredčene popije. Izjema so le nekateri pripravki za uporabo v ustni votlini (npr. kapljice proti zobobolu), ki jih v predpisani količini nakapamo direktno na obolelo mesto. Homeopatska zdravila in njihove potence so posebna oblika, ki jih pripravljajo po navodilih homeopatske farmakopeje.

3. Sokovi

Izdelujemo jih s stiskanjem ali sočenjem svežih očiščenih in zdrobljenih rastlinskih delov ­ plodov, lupin, korenin, listov, cvetov in stebel, brez dodajanja alkohola. Sveže pripravljene uživamo kot napitke. Tako pripravljeni sokovi imajo šibko vrednosti zdravilnih učinkovin in so primerni za samozdravljenje. Napolnjeni v majhne steklenice in dobro zaprti so uporabni nekaj dni, če jih hranimo v hladilniku. Trajnost uporabe sokov podaljšamo z dodajanjem ustreznih konzervansov ali izvedemo pasterizacijo.​

4. Sirupi

Rastlinske dele po potrebi razrežemo in po plasteh zlagamo v steklene kozarce. Vsako plast pokrijemo z belim sladkorjem, lahko tudi z rjavim neočiščenim sladkorjem ali medom, pri čemer je zadnja plast vedno sladkor. Kozarec postavimo na senčen prostor in pokrijemo s krpo. Naslednji dan kozarec znova napolnimo do vrha. Čez pet do šest tednov tekočino precedimo, prelijemo in ustrezno ustekleničimo.

 

5. Oljni izvlečki

Z izjemo šentjanževke oljne izvlečke pripravljamo iz suhih rastlin, ki jim dodamo olja. Uporabljamo samo hladno stisnjena olja, kot so olivno, mandljevo, sončnično, avokadovo, sojino ter olje iz grozdnih pešk ali žitnih kalčkov. Res je, da so ta olja razmeroma draga, vendar vsebujejo veliko učinkovin, kot so vitamini in njihove predstopnje ter različne količine nenasičenih maščobnih kislin. Suho drogo v steklenicah prelijemo z oljem, da je dobro prekrita. Praviloma velja razmerje 10 g suhih listov ali cvetov oziroma 15 g suhih korenin ali plodov na 100 ml olja. Do roba napolnjene steklenice pustimo tri tedne stati na hladnem, vendar ne v hladilniku. Tako bomo preprečili, da bi olje prehitro postalo žarko. Precejeno olje shranimo v stekleničke in rok uporabe je šest mesecev. Oljni izvleček je mogoče pripraviti tudi s postopkom vročega vlivanja. Zdravilne rastline zmešamo z oljem in ga okoli tri ure rahlo segrevamo in mešamo nad parno kopeljo.

 

6. Kreme

Kreme so mešanice maščob ali olj z vodo, ki se vpijajo v kožo in jo mehčajo. Pripravimo jih s pomočjo emulzificiranega mazila (dobimo ga v lekarni), narejenega iz olja in voskov, ki se dobro mešajo z vodo. Domače kreme so uporabne nekaj mesecev, njihovo trajnost pa je mogoče še podaljšati, da jih shranimo v hladilnik ali pa jim dodamo nekaj kapljic benzoinske tinkture ali stearinsko kislino,. Za kremo zmešamo 25 g čebeljega voska in enako količino lanolina, dodamo 100 ml ustreznega olja, 50 ml zeliščne tinkture 10 g stearinske kisline, na kar to zmes zmešamo stisnemo in ustrezno shranimo.

 

7. Mazila

Mazila ne vsebujejo vode, temveč le maščobe ali olja. V nasprotju s kremami se ne vpijajo v kožo, temveč naredijo na njeni površini tanko plast. V preteklosti so mazila pripravljali iz živalskih maščob, še vedno pa so primerni želeji in parafinski vosek. Za mazilo zmešamo 25 g čebeljega voska in enako količini lanolina, dodamo 100 ml ustreznega olja, 50g posušenih izbranih zelišč. Zmes mešamo in segrejemo na 60­70 °C. Na tej temperaturi izvedemo dobro ekstrakcijo, odcedimo in v ohlajajočo kremo primešamo 5 kapljic benzojeve tinkture.

 

8. Izvlečki s sadnim kisom

Na osnovi dobrega kvalitetnega domačega kisa v katerega damo določeno količino zdravilnih rastlin ali začimbnic in izvedemo izvleček ekstrakcijo. Tri jedilne žlice svežih zrezanih rastlinskih delov ali dve jedilni žlici suhih prelijemo z 250 ml dobrega sadnega kisa. Zaprte steklenice postavimo na senčno stran, jih večkrat pretresemo in po dveh tednih tekočino precedimo. Hranimo jo v čistih steklenicah, lahko tudi po več let. Pred uporabo en del kisovega izvlečka razredčimo s štirimi deli vode.

bottom of page