top of page

Nabiranje zdravilnih rastlin

  • Najpomembnejše je dobro poznavanje rastlin.

  • Pomagamo si s fotografijami, vendar se moramo pri najmanjši negotovosti posvetovati z botanikom, farmacevtom ali izkušenim zeliščarjem.

  • Nikoli ne nabiramo zaščitenih in redkih rastlin.

  • Naberemo samo toliko rastlin, kot jih potrebujemo.

  • Naredimo si zalogo za eno sezono.

  • Rastline nabiramo skozi celo leto, odvisno od vrste in dela rastline, ki ga nameravamo nabrati.

  • Pri nabiranju korenin še posebno pazimo, da ne izkopljemo vseh na istem kraju, ker jih s tem iztrebimo.

  • Nabiramo jih v suhem, sončnem vremenu in v dopoldanskih urah. To zlasti velja za rastline s hlapnimi olji, saj je takrat količina olja v rastlini največja.

  • Po daljšem deževju vsaj tri dni počakamo z nabiranjem.

  • Rastline nabiramo v času, ko vsebujejo največ učinkovin (pri cvetovih je to začetek cvetenja, pri listih pred in med cvetenjem, korenine izkopljemo zgodaj spomladi ali jeseni ­ od oktobra do marca, lubje zgodaj spomladi v fazi mirovanja pred začetkom cirkulacijskega toka, plodove pobiramo, ko so zreli).

  • Pri nabiranju ne smemo stiskati cvetov in listov ter jih spravljati v plastične vrečke, ker se rastline v njih "znojijo" in pozneje pri sušenju počrnijo.

  • Če so sestavine in učinkovine enakomerno razdeljene po vsej rastlini, nabiramo cele rastline.

  • Če so sestavine nakopičene samo v določenih rastlinskih delih, nabiramo samo te dele, (cvetove, liste, korenine, korenike, gomolje, plodove…).

  • Za prehrano po možnosti uporabljamo sveže rastline.

  • Rastline vedno nabiramo v neonesnaženem okolju.

  • Orodje za nabiranje rastlin je običajno tako, kot ga uporabljamo pri vrtnarjenju: lopatka, motika za odkopavanje korenin in drugih podzemnih delov, škarje za rezanje vejic in lesnatih delov, nožek in močan nož, rokavice.

  • Za shranjevanje nabranih rastlin je najboljša košara ali redko tkana vreča.

  • Skrbimo na higieno, umivanje rok z milom pod tekočo vodo.

Sušenje zdravilnih rastlin

Ko rastlino utrgamo, v njej preneha življenje. Začne se razkrajanje, ki pokvari učinkovitost, kakovost zdravilne zeli, če tega pravočasno ne preprečimo. Najpogosteje to storimo s sušenjem ali ustreznim konzerviranjem. S tem, ko rastlini odvzamemo vodo, onemogočimo razkroj.

  • Nadzemnih rastlinskih delov nikoli ne umivamo ali izpiramo pred sušenjem.

  • Nabrane rastline pregledamo in poškodovane ali bolne dele zavržemo.

  • Nabrane dele rastlin razprostremo po ustrezni površini.

  • Sušimo jih lahko v zračnih, toplih prostorih, na primer na podstrešju.

  • Poskrbimo, da sušeni deli niso izpostavljeni prepihu.

  • Rastline lahko sušimo tudi z umetno toploto, z raznimi sušilci.

  • Pri umetni toploti temperatura ne sme presegati 50 °C, pri rastlinah s hlapnimi olji pa mora biti še nižja, do 35 °C.

  • Med sušenjem rastline večkrat obrnemo, da se enakomerno sušijo.

  • Liste rastlin in nekatere cvetove sušimo cele, zdrobimo ali razrežemo jih šele neposredno pred uporabo ali pripravo čajne mešanice.

  • Cele rastline lahko sušimo tako, da jih povežemo v šopke, obesimo na vrvice, s cvetovi navzdol.

  • Pri sušenju semen, ki jih sušimo v šopih, šope ovijemo v primerno platneno ali papirnato vrečko, da preprečimo izgubo semen pri osipanju.

  • Preden se lotimo sušenja korenik ali večjih korenin, gomoljev, jih temeljito operemo (ne namakamo!).

  • Korenine, korenike in gomolje pred sušenjem narežemo na kolobarje ali na režnje.

  • Plodove kobulnic, kot so komarček, kumina in koriander, pa stremo.

  • Če smo rastline pravilno sušili, se suhe ne smejo po barvi bistveno razlikovati od svežih.

  • Rastlinski deli so suhi, ko šumijo in se lomijo.

Shranjevanje zdravilnih rastlin

Shranjujemo samo temeljito posušene droge. Shranjujemo jih v zaprtih, temnih, suhih, zračnih prostorih na sobni temperaturi do 25 °C. Za sprotno uporabo shranimo manjše količine drog v steklene kozarce s pokrovi. Kozarce označimo z nalepkami, na katere napišemo ime droge, čas in kraj nabiranja. Večje količine drog najprej shranimo v papirnate vrečke, nato pa v lesene ali pločevinaste posode.

Določene zdravilne rastline in začimbnice lahko shranjujemo s konzerviranjem ali zamrzovanjem. Droge načeloma shranjujemo samo leto dni, z izjemo nekaterih. Starih drog ne zavržemo ampak jih uporabimo za kopeli ali obkladke.

Četudi ste vložili veliko dela v nabiranje in sušenje rastlin, a ne ustrezajo naštetim merilom, jih zavrzite!

bottom of page